 |
 |
|
 |
|
| Avtor |
Sporočilo |
Polo
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.03. 2012, 19:52
Prispevkov: 14
|
 Objavljeno: 11 Apr 2012 15:48 Naslov sporočila: Zanimivosti!! |
 |
|
V tej temi vam bom predstavil:
-zgodovino računalništva
Nazadnje urejal/a Polo 16 Maj 2012 14:57; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
 |
|
 |
|
|
|
|
| Avtor |
Sporočilo |
Polo
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.03. 2012, 19:52
Prispevkov: 14
|
| Objavljeno: 25 Apr 2012 08:18 Naslov sporočila: Re: Zgodovina računalnika!!! |
|
|
| Polo je napisal/a: | Poznamo tri vrste obdobij računalnikov to so:
Mehanični računalniki
Elektromehanski računalniki
Elektronski računalniki
Mehanični računalniki
Okoli 100 pr. n. št.: V Hiparhovi mehanični delavnici je bil izdelan Antikiterski mehanizem , antični mehanični analogni računalnik. Namenjen je bil izračunavanju lege nekaterih nebesnih teles. Mehanizem so stari Grki izdelali med letoma 150 in 100 pr. n. št.
Slika antični mehanični analogni računalnik.
Leta 1623 je Nemec Wilhelm Schickard izumi mehansko napravo za seštevanje in odštevanje, ki deluje na osnovi zobatih koles.
Leta 1642 je Francoski matematik Blaise Pascal izdela podobno napravo, ki že zna delati prenose pri seštevanju (v primeru vsote dveh števk nad 9). Stroj je imel dve skupini s šestimi zobatimi kolesi. Eden je služil kot akumulator, drugi pa za vnašanje šestmestnega števila, ki ga je uporabnik želel odšteti ali prišteti od tistega v akumulatorju. Pascaline je bil pripomoček za seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Velja za prvo prodajano računalo. Pascal je prodal okoli 50 primerkov.
Leta 1674 je Nemec Gottfried Wilhelm Leibniz skupaj z Newtonom izumi napravo, ki je zmogla izvesti vse štiri osnovne računske operacije ter korenjenje. Stroj je bil izdelan šele leta 1694 in podoben Pascalovemu. Imel je še dve dodatni skupini koles za predstavitev multiplikanda in multiplikatorja oziroma dividenda in divizorja. Za množenje in deljenje je uporabljal element, ki se danes imenuje Leibnizovo kolo. S strojem je želel doseči, da bi se ljudje lahko bolj osredotočili na pomembnejše vidike problemov.
Leta 1824 Anglež Charles Babbage zasnuje diferenčni stroj za računanje in avtomatično tiskanje matematičnih tabel. Poleg računanja je zmogel tudi pomniti 100 števil. Od aritmetičnih operacij je uporabljal samo seštevanje, vendar to v povezavi z metodo končnih diferenc omogoča izračun poljubnega polinoma, kar omogoča aproksimacijo poljubne zvezne funkcije. Babbage je najprej predlagal gradnjo stroja, ki bi obvladal polinome 6. stopnje z 20-mestno natančnostjo. Gradnja takega stroja se ji pričela 1824 in trajala v presledkih do 1833, ko je bil projekt zaradi pomankanja denarja in sporov opuščen. Naprava je imela vhodno, osrednjo in izhodno enoto ter pomnilnik. Izdelana je bila iz zobatih koles in vzvodov, poganjal jo je parni stroj, Babbage zato velja za začetnika računalništva. Kasneje je Babbage naredil še načrte za diferenčni stroj št. 2, ki bi zmogel polinome 7. stopnje z 31-mestno natančnostjo. Ta stroj so leta 1991 po originalnih načrtih zgradili v Science Museum (London). Težek je 3 tone, stal je okoli 500.000 dolarjev in deluje brezhibno.
Leta 1834 je Charles Babbage še zasnuje analitični stroj, ki lahko izvaja poljubno zaporedje aritmetičnih operacij. Sestavljen je iz mlina v katerem se izvajajo vse operacije in pomnilnika – najprej zobnati boben, od leta 1836 naprej pa kartice – v katerem so shranjeni operandi, na katerih se izvajajo operacije, in v katerega se shranjuje rezultat. Analitični stroj je imel vse lastnosti, ki so potrebne za reševanje problemov na način, ki je zelo podoben tistemu pri današnjih računalnikih.
Elektromehanski računalniki
Leta 1890 je Američan Herman Hollerith za potrebe popisa prebivalstva Združenih držav Amerike izumi luknjano kartico kot pomnilniški medij, s katerimi je bilo mogoče sortirati in tabelirati velike koločine podatkov.Uvedba elektromotorjev za pogon mehanskih kalkulatorjev, zaradi česar se njihova uporaba v začetku dvajsetega stoletja zelo razširi.
Elektronski računalniki
Leta 1936 je Nemec Konrad Zuse prvi zasnuje računalnik, ki za računanje uporablja dvojiški številski sestav. Na osnovi tega delujejo tudi današnji računalniki.Pet let kasneje (1941) je Zuse izdela računalnik Z3: ta zmore 4 seštevanja v eni sekundi, za množenje potrebuje 5 sekund, uporablja plavajočo vejico in dvojiški številski sestav. Deluje na osnovi 2400 relejev.
Leta 1942 je Ameriška tovarna Bell Telephone Company izdela prvi računalnik na osnovi relejev, ki izvaja program (torej bere ukaze, njegovo delovanje sprogramiramo).
Leta 1945 je Ameriški matematik John von Neumann predstavi svojo zamisel glede arhitekture računalnika (Von Neumannov model računalnika), ki se uporablja še danes. Njegova bistvena lastnost je, da njegovo delovanje popolnoma določajo ukazi, ki jih CPE jemlje iz glavnega pomnilnika enega za drugim. Vedno je na neki način določeno , iz katerega naslova se vzame prvi ukaz po zagonu računalnika. Od tu naprej pa je vse določeno z ukazi in pri vsakem ukazu razlikujemo dva koraka:
1. Jemanje ukaza iz pomnilnika (fletch): Strojni ukaz se vedno bere iz tiste besede glacnega pomnilnika, na katero kaže programski števec(PC). PC vsebuje pomnilniški naslov, na katerem je naslednji ukaz.
2. Izvrševanje ravnokar prevzetega ukaza (execute): Vsak ukaz vsebuje informacijo o operaciji in operandih, nad katerimi naj se ta operacija izvrši. Centralna procesna enota poskrbi izvrši operacijo in poskrbi, da nato v PC shrani naslov naslednjega ukaza. Ukazi si v pomnilniku običajno shranjeni po naraščajočih naslovih (PC <- PC+1), izjema so skočni naslovi, s katerimi lahko v PC zapišemo poljuben naslov.
Von Neumannov model
Leta 1946 je Ameriška vojska izdela računalnik ENIAC, katerega osnovo predstavlja 18 tisoč elektronk. Namenjen je bil izračunom. Tehtal je 70 ton. Podatke in navodila so vnašali vanj preko stikal.
Leta 1947 je izum tranzistorja, Bellovi laboratoriji - John Bardeen, Walter Houser Brattain, in William Bradford Shockley
Leta 1965 je izum integriranega vezja (veliko tranzistorjev na enem čipu), Noyce (ustanovitelj Intela) in Killy.
Leta 1971 je izum mikroprocesorja (prvič cela CPE na enem čipu)
Tovarna Intel za osnovno komponento računalnika postavi procesor. Izdelajo 4-bitni procesor Intel 4004. S tem je računalnik postal tako majhen, da ga je bilo mogoče postaviti na mizo. Kasneje sledijo zmogljivejši 8-, 16-, 32- in 64-bitni procesorji.
mikroprocesor
Leta 1981 je IBM sestavi prvi osebni računalnik (PC), katerega cena je bila okrog 3000 USD. Vsebuje procesor Intel 8088 (4,77 MHz), 64 KB pomnilnika, disketnik in operacijski sistem MS-DOS 1.0.
ENIAC accumulators
 |
Če želite izvedeti kaj več imate na telih linkih:
- http://www.computerhistory.org/revolution/
-Na njej najdeš tudi časovnico (timeline). http://www.computerhistory.org/revolution/topics
Seveda, je stvar ostre debate, kdaj ali s čim se je računalnik rodil. Vedeti moraš, da so najprej obstajali človeški računalniki - v dvorani so bili posedeni ljudje, ki je vsak opravljal določeno nalogo pri procesiranju podatkov,... http://www.computerhistory.org/revolution/calculators/1/65
Potem so bile tu kartice http://www.computerhistory.org/revolution/punched-cards/2
pa analogni računalniki
in šele na to elektronski/digitalni računalniki |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Avtor |
Sporočilo |
Polo
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.03. 2012, 19:52
Prispevkov: 14
|
| Objavljeno: 27 Apr 2012 13:48 Naslov sporočila: Hidroelektrarna!! |
|
|
Sedaj bom na kratko opisal hidroelektrarna.
Hidroelektrarna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije. Razpoložljiva moč je odvisna od vodnega padca in pretoka vode. Tako obstajajo hidroelektrarne z majhnim instaliranim pretokom (nekaj 10 m³/s), a velikim padcem (nekaj 100 m), kakor tudi elektrarne z velikim instaliranim pretokom (nekaj 1000 m³/s), a majhnim padcem.
Hidroelektrarne so lahko umeščene neposredno v rečni strugi ali pa v umetnem kanalu ki dovaja vodo iz rečne struge. V primerih velikih padcev in manjših pretokov je voda do elektrarne pogosto speljana po podzemnem rovu.
Količina proizvedene energije oziroma trenutna moč elektrarne je odvisna od padca in pretoka vode. Ta je v rekah odvisen od naravnega dotoka. Kjer to dopušča oblika terena in naravovarstvene zahteve, lahko povečamo regulacijsko sposobnost elektrarne tako, da je njena moč manj odvisna od trenutnega dotoka: pred elektrarno ustvarimo akumulacijsko jezero. V njem se v času manjše potrošnje električne energije oziroma večjega naravnega dotoka zbira voda, ki jo lahko koristno uporabimo za proizvodnjo električne energije v času večje porabe oziroma manjših naravnih dotokov reke.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
|
|
|
|
